Omemba: Jasna Fakin Bajec

»Ko stvar enkrat zabetoniraš, ni povratka.«

»Kaj je tista največja vrednost kraške arhitekture? To je, da iz najbolj preprostih materialov narediš nekaj, kar daje dober občutek.«

»Najboljša prenova je tista, ki je skoraj ne opazimo.«

»Prej bi rekla, da pozitivno.«

»Jaz vidim to zelo pragmatično. Kako želim bivati, zakaj hišo potrebujem? Bom tu bival primarno ali sekundarno?«

»Konservatorji dajemo ljudem navodila, kakšne naj bodo hiše in kako naj v njih živijo, tako to ljudje občutijo.«

»Seveda so zato prejeli pismo spomeniške službe, v katerem je pisalo, da se verjetno zavedajo, kako pomembno hišo imajo, saj da so bili vsi strokovnjaki pri njih, in da kljub temu želijo v črtni kuhinji narediti stranišče. Zato naj ga takoj odstranijo.«

»Na začetku je bilo veliko negodovanja, poslušaš očitke za nazaj, čeprav nisi kriv, a potem je dialog, ki zdaj traja že nekaj let, stekel in je nenadomestljiv.«

»A lastniki in podjetja bodo morali stopiti skupaj z ljudmi, če bodo želeli ohraniti javno dediščino.«

»Ta je zgodovinsko in urbanistično nedvoumno dediščina, ampak zaradi glasu manjšine občina ni pripravljena storiti koraka, da bi bila tudi formalno kulturno varovana. To so lahko dolgi in mukotrpni procesi.«

»Ko se bo zid uničil, ga bodo vsi popravljali. Kolegi arhitekti iz Italije si po vseh teh letih pridejo ogledat zid in se iz njega celo učijo.«